Samoocena potresne ranljivosti – Oceni svojo stavbo

  • 1. Namen spletnega vprašalnika je povečati zanimanje občanov za potresno odpornost stavb, v katerih živijo, delajo, ali jih imajo v lasti, ter jih vzpodbuditi k protipotresni utrditvi njihovih stavb.

    2. Izpolnjevanje spletnega vprašalnika je anonimno, izpolnjuje pa ga lahko vsak, ki soglaša s temi splošnimi pogoji.

    3. Vprašalnik je namenjen okvirni oceni stanovanjskih, poslovnih in poslovno-stanovanjskih stavb, ne pa tudi večjih stavb, kot so na primer športne dvorane, kinodvorane, gledališča, cerkve ali nakupovalni centri.

    4. Rezultat vprašalnika je okvirna ocena verjetnosti za posamezno kategorijo poškodovanosti opisane stavbe pri potresu podane intenzitete. Okvirna ocena temelji na uporabi rezultatov statistične analize ocen potresne ranljivosti, ki so bile izračunane za večje število stavb v Sloveniji, ki se nahajajo na območjih z večjo potresno nevarnostjo (baza stavb).

    5. Rezultat vprašalnika je zgolj okviren in informativen. Napaka v oceni je sorazmerna odstopanju podanih lastnosti obravnavane stavbe od lastnosti primerljivih stavb v bazi. Za natančen izračun pričakovane poškodovanosti konkretne stavbe v primeru potresa je potrebna presoja strokovnjaka s področja potresnega inženirstva.

    6. Vprašalnik je del razvojno raziskovalne naloge Uprave RS za zaščito in reševanje z naslovom Potresna ogroženost objektov – POTROG, v okviru katere so bile med drugim pripravljene strokovne podlage in orodja, ki vam omogočajo, da se lahko preventivno pripravite na potres. Vprašalnik je pripravila skupina strokovnjakov Zavoda za gradbeništvo Slovenije, Urada za seizmologijo in geologijo, ARSO in Inštituta za vodarstvo v sodelovanju z Upravo RS za zaščito in reševanje.

Podatki o stavbi

Korak /

  • Kletne etaže so tiste, ki so vsaj deloma vkopane.

  • P + Pritličje je prva etaža, ki je v celoti nad nivojem zemljišča. Mansarda se šteje za nadstropje, če je nad njo pohodna stropna konstrukcija, sicer ne. Upoštevajte tudi nadstropja, ki pokrivajo le del tlorisa.

Material navpične nosilne konstrukcije pritličja in etaž nad njim

Korak /

  • Če konstrukcije stavbe ne poznate iz časa gradnje ali nimate načrtov, si lahko pomagate z naslednjimi usmeritvami. Starejše stavbe v mestnih središčih in na podeželju so zidane iz kamna, nekoliko novejše pa iz polne opeke, ki se je uporabljala tudi še po II. svetovni vojni. Še novejše stanovanjske hiše so zgrajene iz opečnih oz. betonskih votlakov, nekatere med njimi v zadnjem času tudi iz plinobetona, znanega kot »siporeks« ali danes »ytong«. Večje novejše večstanovanjske stavbe so običajno armiranobetonske (AB), izjemoma v zadnjem času tudi kovinske (večinoma jeklene). Lesene stavbe se v zadnjih desetletjih pojavljajo večinoma kot montažne individualne hiše. V kolikor ste v dvomih o vrsti materiala nosilnih zidov se npr. spomnite, kateri material se je pojavil pri vrtanju lukenj, ki ste jih potrebovali pri montaži polic ali za obešanje slik na nosilne stene.


    Pri kamnitih zidanih stavbah so nosilni zidovi grajeni iz kosov kamna ali mešano iz kosov kamna in kosov opeke, v šibki apneni malti.
    Kamnite stavbe imajo običajno strope v kleti in pritličju ter na hodnikih in stopniščih obokane, v ostalih prostorih pa so stropi običajno leseni. Pri teh lesenih stropih običajno ni vidnih tipičnih zračnikov na fasadah, ampak pri hoji čutimo upogibanje konstrukcije in značilen votel zvok. Pri obokih tega pojava ni, je pa za oboke značilna njihova oblika, vidna s spodnje strani.

    a)  b)
    Pri opečnih stavbah so nosilni zidovi grajeni iz opečnih zidakov in malte. Zidaki so lahko polni ali votli. Polni opečni zidaki večjega starega ali novejšega normalnega formata (slika a) so se uporabljali približno do l. 1970, kasneje pa so gradili z opečnimi votlaki, ki imajo navpično usmerjene luknje (sliki b). Zidovi so lahko brez navpičnih armiranobetonskih (AB) vezi (slika a) ali pa imajo navpične AB vezi na vogalih in sečiščih nosilnih zidov (sliki b).
    Pri starejših opečnih stavbah so nad kletjo bodisi oboki bodisi AB plošča. Nad zgornjimi etažami so stropi večinoma leseni: sestavljeni so iz lesenih tramov, na spodnji strani so nanje pritrjene deske z ometom na trstiki, na zgornji strani pa so deske, polnilo iz leša, šote ali gramoza, deske in talna obloga. Pri takih stavbah so v višini tramov na fasadi pogosto vidni zračniki (slika a).
    Pri novejših stavbah so stropne konstrukcije bodisi polne AB plošče ali polmontažne rebraste AB konstrukcije z opečnimi polnili in tlačno ploščo (Super, Monta, Rapid in podobno).


    Navpično nosilno konstrukcijo pri AB stavbah sestavljajo betonski elementi, v katere je vgrajena jeklena armatura (vzdolžne armaturne palice, stremena in armaturne mreže). Konstrukcijski sistem je lahko stenast (AB stene debelin vsaj 15 cm, pogosteje 20 cm) ali okvirni (AB stebri povezani z AB nosilci). Stropi so običajno AB plošče. AB stavbe imajo lahko poleg nosilnih AB elementov znotraj AB okvirov polnilne zidane stene, predelne stene ali fasadne obzidave. Te stene so zidane iz opečnih votlakov, blokov iz penjenega betona (siporeks, ytong) ali iz montažnih polnilnih elementov (npr. mavčno-kartonske plošče).


    Navpično kombinirano nosilno konstrukcijo pri takih stavbah sestavljajo nosilni zidovi in AB navpični elementi, najpogosteje gre za kombinacijo opečnih zidov in AB stebrov.


    Take stavbe se najpogosteje pojavljajo kot manjše stanovanjske stavbe z leseno montažno okvirno konstrukcijo (sistem "jelovica", "marles" ipd.), pri katerih so praviloma leseni tudi stropi. Na ta način so zgrajeni tudi nekateri vrtci in druge javne stavbe.


    V to skupino uvrščamo tiste stavbe, ki jih glede na prevladujoč material nosilne konstrukcije ne moremo uvrstiti v nobeno od zgoraj navedenih skupin (npr. zidane stavbe iz plinobetona "siporeks", "ytong", stavbe z montažno konstrukcijo iz prefabriciranih AB elementov, stavbe s kovinskimi stebri in nosilci, ipd.). V to skupino spadajo velike stavbe kot so trgovski centri in skladišča, ki so pogosto izvedeni kot montažne konstrukcije iz prefabriciranih AB elementov. Za take stavbe posplošena ocena potresne ranljivosti ne bo izdelana, saj jih je treba zaradi njihove specifičnosti obravnavati individualno.

Ostale lastnosti stavbe 1/3

Korak /

Na oceno potresne ranljivosti obravnavane stavbe vplivajo številni parametri. Pomembna je zasnova konstrukcije stavbe, kakovost izdelave in stopnja vzdrževanja. Te parametre lahko kompetentno ocenjuje strokovnjak. Za potrebe ankete jih poskušajte oceniti po svojih najboljših močeh, pri čemer naj vam bo v pomoč slikovno gradivo. V nadaljevanju so navedene določene lastnosti: če se posamezna lastnost pojavlja pri vaši stavbi, jo označite, sicer pustite prazno. Označite toliko lastnosti, kolikor jih po vašem mnenju ustreza vaši stavbi.

Ostale lastnosti stavbe 2/3

Korak /

 





Ostale lastnosti stavbe 3/3

Korak /

 



Vpliv kasnejših posegov v stavbo in njeno nosilno konstrukcijo

Korak /

 


Stanje stavbe

Korak /

 



Potresna nevarnost

Korak /

Na karti odčitajte intenziteto za lokacijo, kjer se nahaja stavba.
Z miško se pomaknite nad karto za povečavo.
  • Primer takih tal so sedimenti Ljubljanskega barja.

Rezultati

Korak /

Rezultati so prikazani za naslednjo stavbo:

leto izgradnje:
konstrukcija:
št. etaž: P +

Ostale lastnosti stavbe:
  • vkopana stavba na brežini
  • mehko pritličje
  • delno vkopana kletna etaža
  • stik stavb različnih višin
  • nesimetričen tloris
  • zidovi, stebri ali stene so neenakomerno razporejeni po tlorisu
  • posegi v povečanje skupne teže stavbe
  • posegi v navpično nosilno konstrukcijo
  • razpoke v nosilnih elementih
  • propadanje gradiv nosilnih elementov

dejanska intenziteta potresa:

Ker vaša stavba stoji na slabih tleh, se intenziteta potresa poveča za eno stopnjo.


Želite videti učinek pri drugačni intenziteti? Izberite novo intenziteto:


Na spodnji sliki je za podane lastnosti obravnavane stavbe prikazan diagram poškodovanosti stavbe pri potresu s podano intenziteto. Prikazane so verjetnosti posameznih kategorij poškodovanosti po Evropski potresni lestvici EMS-98. Razultati niso prikazani, saj za vaš tip stavbe še nimamo zbranih dovolj statističnih podatkov. Rezultati niso prikazani, ker niste izpolnili vseh obveznih vprašanj.

Kategorija poškodovanosti

%
%
1. kategorija: Zanemarljiva do lažja poškodovanost (ni poškodb konstrukcije, lažje poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Tanke razpoke v ometu elementov okvirov ali ob vpetju sten. Tanke razpoke v predelnih in polnilnih stenah.
%
2. kategorija: Zmerna poškodovanost (lažje poškodbe konstrukcije, zmerne poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Razpoke v stebrih in gredah okvirov ter nosilnih stenah. Razpoke v predelnih in polnilnih stenah. Odpadli so deli krhkih fasadnih oblog in ometa. Odpadla malta iz stikov med montažnimi stenskimi elementi.
%
3. kategorija: Obsežna do huda poškodovanost (zmerne poškodbe konstrukcije, hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Razpoke v stebrih. Razpoke v vozliščih stebrov in gred ob vpetju okvirov. Razpoke v vozliščih povezanih sten. Odpadel je krovni beton, uklonila se je armatura. Široke razpoke v predelnih in polnilnih stenah, porušitev posameznih polnilnih sten.
%
4. kategorija: Zelo huda poškodovanost (hude poškodbe konstrukcije, zelo hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Široke razpoke v konstrukcijskih elementih s tlačno porušitvijo betona in pretrgom armature. Izvlek armature gred. Nagibanje stebrov. Porušitev nekaterih stebrov ali enega od zgornjih nadstropij.
%
5. kategorija: Porušitev (zelo hude poškodbe konstrukcije) Porušitev pritličja ali dela (npr. trakta) stavbe.
%
%
1. kategorija: Zanemarljiva do lažja poškodovanost (ni poškodb konstrukcije, lažje poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Lasaste razpoke v zelo majhnem številu zidov. Odpadli so majhni kosi ometa. V redkih posameznih primerih so iz zgornjega dela stavbe odpadli nepovezani zidaki.
%
2. kategorija: Zmerna poškodovanost (lažje poškodbe konstrukcije, zmerne poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Mnogo zidov je razpokanih. Odpadli so razmeroma veliki kosi ometa. Porušeni so deli dimnikov.
%
3. kategorija: Obsežna do huda poškodovanost (zmerne poškodbe konstrukcije, hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Široke in obsežne razpoke v večini zidov. Zdrs strešnikov. Dimniki v višini strehe so zlomljeni. Posamezni nekonstrukcijski elementi (predelne stene, zatrepni zidovi) so porušeni.
%
4. kategorija: Zelo huda poškodovanost (hude poškodbe konstrukcije, zelo hude poškodbe nekonstrukcijskih elementov) Zelo hude poškodbe oziroma porušitve zidov. Delna porušitev strešnih in stropnih konstrukcij.
%
5. kategorija: Porušitev (zelo hude poškodbe konstrukcije) Popolna ali skoraj popolna porušitev.
OMEJITEV ODGOVORNOSTI
Okvirna ocena je le informativne narave, saj ni bila pridobljena z individualno obravnavo vaše stavbe, pač pa na podlagi statistične analize ocen potresne ranljivosti podobnih referenčnih stavb, zgrajenih v istem časovnem obdobju, kot vaša stavba. Referenčne stavbe se nahajajo na območjih z večjo potresno nevarnostjo (večina v Ljubljanski kotlini in del v Krško-Brežiški kotlini), zato je okvirna ocena za stavbe izven tega območja manj zanesljiva. Zaradi možnih napak pri oceni podatkov o stavbi (lokacija in zasnova stavbe ter material nosilne konstrukcije) in odstopanju vaše stavbe od povprečja referenčnih stavb je okvirna ocena lahko tudi napačna. Potresno ranljivost vaše stavbe lahko natančneje oceni strokovnjak s področja potresnega inženirstva, kar je še posebej priporočljivo, če med »ostalimi lastnostmi stavbe« vsaj dve veljata tudi pri vaši stavbi ali če okvirna ocena vaše stavbe kaže, da bi bila pri potresu z intenziteto VIII najbolj verjetna kategorija poškodovanosti večja od 2.